S kupcem ste se dogovorili za izhodiščno ceno. Zdi se, da je najtežji del za vami. Nato prispe osnutek pogodbe o prodaji delnic oziroma poslovnega deleža in nekje na prvih straneh je določilo, ki odloča, kako se ta številka spremeni v denar, ki dejansko pride na vaš račun. V evropskih transakcijah srednjega trga to določilo običajno sledi enemu od dveh modelov: locked box ali completion accounts (obračun na dan zaključka).
Izbira se sliši tehnično, a določa, kdo nosi tveganje, da bo podjetje pred zaključkom (closing) poslovalo dobro ali slabo, kdaj boste poznali končno ceno, koliko prostora bo za spore po zaključku in koliko vašega denarja lahko ostane na fiduciarnem računu (escrow). To je mehanizem, ki na dan zaključka transakcije poveže neto dolg, obratni kapital in most od vrednosti podjetja (enterprise value) do vrednosti lastniškega kapitala (equity value).
Večina kupcev podjetje vrednoti na osnovi »brez denarja, brez dolga« (cash-free, debt-free) z običajno ravnjo obratnega kapitala, nato pa izhodiščno vrednost podjetja prilagodi za neto dolg in morebitno razliko v obratnem kapitalu, da pride do cene lastniškega kapitala.
Težava je v časovnici: podjetje posluje naprej tudi med dogovorom o ceni in prenosom lastništva. Cenovni mehanizem odgovarja na eno vprašanje: na kateri datum in na podlagi katere bilance stanja se merita neto dolg in obratni kapital?
Pri transakciji z locked boxom stranki izbereta referenčno bilanco stanja, običajno zadnje revidirane ali pregledane računovodske izkaze, včasih posebej pripravljeno vmesno bilanco. Datum te bilance je datum locked boxa.
Cena lastniškega kapitala se izračuna iz te bilance in zaklene v pogodbi. Po podpisu se ne spreminja več. Od datuma locked boxa se šteje, da gospodarska tveganja in koristi podjetja pripadajo kupcu, čeprav pravno lastništvo preide šele ob izvršitvi (completion).
Za zaščito kupca se prodajalec zaveže, da med datumom locked boxa in izvršitvijo iz škatle ni »odtekla« nobena vrednost. Odtekanje vrednosti (leakage) običajno vključuje:
Nekatera plačila se vnaprej dogovorijo kot dovoljeno odtekanje (permitted leakage), na primer običajna plača družbenika, ki dela v podjetju, ali dogovorjena najemnina po obstoječi najemni pogodbi. Vsako drugo odtekanje se kupcu običajno povrne evro za evro, ne da bi moral kupec dokazovati škodo.
Ker kupec od datuma locked boxa uživa dobičke podjetja, se prodajalci pogosto pogajajo o nadomestilu za obdobje do izvršitve. To je lahko v obliki tickerja: dnevnega zneska ali obresti po dogovorjeni obrestni meri, ki se prišteje ceni za vsak dan med datumom locked boxa in zaključkom. Ali je ticker dosegljiv, je odvisno od ustvarjanja denarnega toka in pogajalskega položaja.
Pri transakciji s completion accounts pogodba določi začasno ceno na podlagi ocen, končna cena pa se določi po zaključku.
Običajen potek je približno tak:
Natančnost je močno odvisna od besedila pogodbe: dobre pogodbe podrobno opredelijo računovodske usmeritve, njihovo prednost pred splošnimi standardi in pogosto vključujejo ponazoritveni izračun.
Oba mehanizma ista tveganja razdelita na zelo različna načina.
Preprost povzetek: locked box prinaša gotovost in tveganje vmesnega obdobja prenese na kupca; completion accounts prinašajo natančnost in to tveganje pustijo pri prodajalcu.
Locked box praviloma deluje dobro, prodajalci pa ga pogosto raje izberejo, kadar:
Completion accounts so pogosto realnejša izbira, kadar:
V praksi meja med modeloma ni vedno ostra. Pogoste različice vključujejo:
Ne glede na izbrano pot nekaj praktičnih korakov naredi resnično razliko:
Noben mehanizem ni boljši v vseh primerih. Locked box nagrajuje pripravo: če so vaši izkazi zanesljivi in podjetje predvidljivo, prinaša gotovost in čistejši izstop. Completion accounts nagrajujejo natančnost: pogosto so pravičnejše orodje, kadar se bilanca spreminja ali zgodovinske številke niso reprezentativne, pod pogojem, da so pravila skrbno zapisana.
Najpomembneje je, da je izbira premišljena in pravočasna. Lastniki, ki mehanizem razumejo, še preden prispe prvi osnutek pogodbe, so v veliko močnejšem položaju, da zaščitijo ceno, ki so jo izpogajali.